KDO SMO

Osnovni podatki o Adventistični cerkvi

Krščanska adventistična cerkev je protestantska verska skupnost. Njene korenine segajo preko velikega verskega prebujenja, ki je v 19. stoletju zajelo Evropo in Severno Ameriko, do reformacije 16. stoletja in še dlje nazaj v čas prve krščanske cerkve. Verovanje Adventistične cerkve je utemeljeno izključno na nauku Svetega pisma. Cerkev je navzoča v več kot 200 državah sveta in šteje več kakor 19 milijonov krščenih odraslih vernikov. Poleg verskega deluje tudi na vzgojno-izobraževalnem in zdravstvenem področju ter izvaja številne družbeno koristne dejavnosti.

Naše ime

Ime Krščanska adventistična cerkev usmerja na dejstvo, da smo kristjani, ker skupaj z drugimi kristjani delimo temeljna krščanska verovanja, kot so: Sveto pismo, troedini Bog, Kristusova zveličavna smrt in vstajenje. Beseda adventistična usmerja na naše prepričanje o bližini Kristusovega drugega prihoda. Cerkev je drugod v svetu znana pod imenom Cerkev adventistov sedmega dne, kar se nanaša tudi na svetopisemski nauk o svetosti sobote, sedmega dne v tednu.

Kratka zgodovina Adventistične cerkve

Krščanska adventistična cerkev (Cerkev adventistov sedmega dne) ima svoj začetek v protestantski reformaciji in njeni osnovni svetopisemski trditvi, da se zveličujemo po veri. Oblikovala pa se je pozneje iz velikega verskega prebujenja, ki je sredi devetnajstega stoletja zajelo ves zahodni svet.

V tem času so namreč mnogi kristjani na podlagi svetopisemskih prerokovanj prišli do sklepa, da je drugi Kristusov prihod tik pred vrati. Ker pa Kristus ni prišel takrat, ko so ga pričakovali (leta 1844), so nekateri pričakovalci Jezusovega prihoda (adventisti) še naprej proučevali Sveto pismo in tako spoznali, da so prej napačno razumeli preroške dogodke. Dojeli so, da je drugi Kristusov prihod še vedno stvar prihodnosti, saj v Svetem pismu ni natančnega datuma ali ure Jezusovega prihoda. Ti adventisti so pozneje postali pionirji in ustanovitelji Krščanske adventistične cerkve.

Uradna cerkev

Cerkev je bila uradno ustanovljena leta 1863 v ZDA. Ustanovila jo je že prej omenjena skupina kristjanov “adventistov” iz različnih krščanskih verskih skupnosti, ki so natančno proučevali Sveto pismo. Ti kristjani so si močno prizadevali razumeti svetopisemska prerokovanja; verjeli so v dobesedni drugi Jezusov prihod in v to, da je sobota še vedno sedmi dan, katerega je sam Bog posvetil in blagoslovil kot dan počitka (heb. šabat = počitek). To so še danes temeljna verovanja Krščanske adventistične cerkve.

Adventistične korenine v Sloveniji

Prvo poročilo o adventistih v Sloveniji sega nazaj v leto 1908. Takrat je Slovenija še vedno bila del Avstro-Ogrske monarhije, zato so tedanji verniki Krščanske adventistične cerkve bili Nemci. Po prvi svetovni vojni se je večina teh vernikov preselila iz Slovenije v Avstrijo in Nemčijo.

Prvi slovenski adventistični pionir je bil Albin Močnik. Medtem ko se je pripravljal na delo v Sloveniji, je študiral na adventistični fakulteti v Fridensau v Nemčiji. Tam je učil tudi druge govoriti slovensko; med njimi sta bila Maks Ludevig in Alfred Tomas. Pozneje so vsi trije prišli na Balkan. Bili so med prvimi misijonarji in ustanovitelji cerkve na tem področju.

Poročilo o prvem krstu na slovenskem pravi, da sta se najprej krstila zakonca Terezija in Blaž Bolkovič, in sicer v vasici Rucmanci leta 1926 kot sad kolportaže. Na Koroškem je prva sprejela evangelij družina Filipa Virtiča, prav tako leta 1926. Spoznali so tudi nekaj adventistov iz Avstrije.

Albin Močnik je prevedel knjigo z naslovom Ali je konec blizu in jo natisnil s svojimi sredstvi. Ko je končal študij, je najprej odšel v Zagreb na Hrvaškem, pozneje pa v Beograd v Srbiji. Šele leta 1940 je prispel v Maribor, kjer je organiziral evangelizacijo. S pomočjo drugih je tudi kolportiral. Tako je Maribor postal center, iz katerega se je evangelij razširil po vsej Sloveniji.

Število vernikov Krščanske adventistične cerkve še vedno raste vsepovsod, kjer iskreni ljudje iščejo čisto svetopisemsko resnico.